Psihoterapija je oblika terapevtskega procesa, ki posamezniku skozi pogovor in medosebni odnos s psihoterapevtom pomaga pri obvladovanju ter razreševanju duševnih in čustvenih težav. Gre za raziskovanje izvorov duševnih in čustvenih stisk ter tudi iskanje načinov njihovega uspešnega obvladovanja in reševanja, kar posledično daje možnost za osebnostno rast in razvoj.

Moj način dela je osnovan na izhodiščih psihoanalitične psihoterapije, ki izhaja iz predpostavke, da se v ozadju človekovih duševnih težav nahajajo različni konflikti in vedenjski vzorci, ki so za našo zavest pretežno nedostopni. Psihoanalitična psihoterapija je torej ena izmed številnih uveljavljenih zvrsti psihoterapevtskih pristopov, ki se pri svojem delu v prvi vrsti osredotoča na ozaveščanje in čustveno predelavo posameznikovih osebnih razlogov, motivov ter življenjskih okoliščin, ki so privedli do nastanka duševnih tegob, od česar se lahko upravičeno pričakuje njihova ublažitev, uspešnejše obvladovanje ali odprava.

Človekova duševnost se že od samega rojstva dalje oblikuje predvsem pod vplivom medosebnih odnosov s pomembnimi drugimi osebami. Zaradi navedenega je v psihoterapevtski obravnavi ključna vzpostavitev varnega in zaupanja vrednega medsebojnega odnosa med psihoterapevtom in klientom, saj je zgolj v tovrstnih okoliščinah možno poglobljeno spoznavanje ter vzpostavljene stika z nezavednim delom lastne duševnosti. Psihoterapevt v tem procesu spremlja in pomaga svojemu klientu pri razumevanju sebe ter predelavi bolečih izkustev in čustev, ki so prispevali k nastanku obstoječih težav.

Področja in težave s katerimi se ukvarjam:

– anksioznost (tesnoba), panični napadi, pretirana zaskrbljenost in preobremenjenost,
– depresija, potrtost in splošno nezadovoljstvo z življenjem ter pomanjkanje volje do življenja,
– nihanje razpoloženja, čustvena neuravnovešenost, težave z obvladovanjem jeze,
– občutki krivde, sramu, praznine, strahu, osamljenosti,
– težave s samopodobo in samozavestjo ter občutki manjvrednosti,
– stres, izgorelost in kronična utrujenost,
– nespečnost in druge motnje spanja,
– težave v medosebnih odnosih, partnerstvu ali strah pred odnosi,
– ljubosumje, nezvestoba, težave v spolnosti,
– anoreksija, bulimija in druge oblike motenj hranjenja,
– delo z osebami z izkušnjo nasilja,
– fizične, psihične in spolne zlorabe ter travme,
– zasvojenost in zloraba psihoaktivnih snovi,
– težave s koncentracijo in pozornostjo,
– soočanje z izgubo pomembnih drugih,
– obsesivno-kompulzivne motnje,
– telesne bolečine nepojasnjenega izvora,
– duševne motnje,
– raziskovanje samega sebe, svoje osebnosti, identitete itd.